Stvari, ki se ti zgodijo za mizo:
What is it that makes you be an intellectual?
January 24, 2008 at 7:51 pm (Every day)
Kaj moram narediti, da bom intelektualka?
Jesti temno cokolado s 70 % delezem kakavovih delcev? Piti pravi caj? Brati Sobotno prilogo? V soboto hodit plavat v Konex in vsak dan tect v Tivoli? Pisati blog in kritizirati vlado? Hoditi v gledalisce in kaditi? Moram zahajati v Orta? Na cesti po moznosti ne pozdravljati ljudi? Vsak dan gledati porocila? Si vsak mesec kupiti novo knjigo? Govoriti vsaj dva tuja jezika? Obcasno napisati kaj kriticnega v oddelek za pisma bralcev na Delo? Piti rdece vino iz visokih kozarcev? Se nauciti dobro kuhati? Moram brati poezijo? In imeti veliko prijateljev, ki jih lahko prosim za usluge? Lahko tudi veliko potujem. Po moznosti z Ryanairom, ker sem racionalni potrosnik. Kupim si ipod in poslusam besedila priljubljenih avtorjev, da jih lahko potem kdaj kasneje citiram? Moram obsojati Bushevo vojno na Bliznjem vzhodu in se zanimati za tekmo med Hilary in Obamo? Naj sledim Tadiču in Nikoliću in se bojim rezultata? Moram nasprotovati izraelski agoniji v Palestini? Naj si kupim Montignacovo knjigo receptov z nasveti za zdravo hrano?
Bi lahko intelektualec enostavno lahko na primer zaspal med porocili, z nogami na mizi, s kaksnim kilogramom prevec okoli trebuscka zaradi praznega cokoladnega ovitka na tleh, z Aghato Christie pod ritko in brez planov za petkov vecer?
Dvomim. Ker kdo pa ne zna slepo slediti paradigmi vsesplosnega intelektualca, ki se zjutraj namesto, da bi vstal in si v kuhinji skuhal crno kavo, v postelji dvakrat obrne in pomisli: ’somebody shoot me, please’.
